Ohne Angst verschieden sein
Fotografije / Fotos: Meta Krese Besedilo / Text: Maruša Krese Spremna beseda / Vorwort: Robert Reithofer Leykam, Graz, 2008 BOOKSTORE Wir fahren. Meta und ich. Bis jetz haben wir noch nicht zu zanken begonnen, und ich denke, dass wir es ganz gut bis zum Ende der Reise schaffen werden. Manchmal tauschen wir Blicke und vereinbaren wortlos, dass wir noch ein bissen weiterfahren vom Ort, der unser Ziel ist, damit wir ein wenig Luft holen und, wie soll ich sagen, zum Beispiel bei einem türkischen Kaffe – der in der Türkei jedoch nicht so selbstverständlich ist – das Erlebte verdauen. Dann fahren wir weider dahin zurüch, wo wir schon vor einigen Tagen hätten sein sollen. Es ist heiss. Verdammt heiss. Maruša Krese Voziva se. Meta in jaz. Do sedaj se še nisva sporekli in mislim, da nama bo šlo kar dobro do konca poti. Včasih se spogledava in brez besed dogovoriva, da se bova zapeljali malo naprej od kraja, ki je najin cilj, da malo zadihava in, kako bi rekla, recimo ob dobri turški kavi, ki pa v Turčiji ni tako samoumevna - saj se najbrž spominjate -, prežvečiva doživeto. Potem pa se odpeljeva spet nazaj tja, v kraj, kjer bi morale biti že pred nekaj dnevi. Vroče je. Prekleto vroče. Maruša Krese |
Neue Heimaten
Fotografije / Fotos: Meta Krese Besedilo / Text: Maruša Krese Spremna beseda / Vorwort: Robert Reithofer CLIO, Graz, 2011 BOOKSTORE Hier ist ein wirkliches Ausland. Für sie. Est is wirchlich sehr anders als dort, wo sie zu Hause sind. In Wirklichkeit haben sie die Turkei nie verlassen. Hier haben sie sich nur ein Heim zum Überleben eingerichtet. So wie in der »Europastrasse« zum Beispiel. Ihr Ziel ist es, ihren Nahestehenden in der Heimat zu helfen. Ihr Ziel ist es, den Kindern ein besseres Leben zu ermöglichen. Ihr Ziel sind grosse Häuser in der Heimat. Ich kann jene, die nie wieder in ihre Heimat zurückkehren wollen, an einer Hand abzählen. Und ihre Kinder? Werden sie diese Zerrissenheit zwisheen ihrem alltäglichen Heim und dem eigentlichen Heim der Elern bewältingen können? Maruša Krese Tu je res tujina. Zanje. Res je zelo drugače kot tam, kjer so doma. Zares niso Turčije nikdar zapustili. Tu so si naredili dom preživetja, recimo kot na primer v »Europastrasse«, cilj jim je pomagati svojim v domovini, cilj jim je, da bi imeli otroci boljše življenje od njih samih in cilj so jim veliki domovi v domovini. Le nekaj, lahko jih preštejem na prstih ene roke, sem jih srečala, ki so sklenili, da se ne bodo nikdar vrnili. In njihovi otroci? Bodo to razcepljenost med domom preživetja in resničnim domom svojih staršev zmogli? Maruša Krese |
Wir sind da / Mi smo tukaj
Fotografije / Fotos: Meta Krese Besedilo / Text: Maruša Krese Spremna beseda / Vorwort: Robert Reithofer CLIO, Graz, 2011 BOOSTORE Rot und weiß sind die Farben sowohl der österreichischen als auch dertürkischen Flagge. Sie bilden den Hintergrund der Fotoportraits von Meta Krese, die im Grazenr austgestellt waren, und können als Vorschein einer anderen Gesellschaft, als Verweis auf ein transnationales Gemeinsames gelesen werden. Robert Reithofer Rdeča in bela sta barvi ne le avstrijske temveč tudi turške zastave. Prav ti barvi sta oblikovali ozadje razstavljenih fotoportretov Mete Krese in lahko ju razumemo kot pojav neke druge družbe, kot kazalko transnacionalnega skupnega. Tudi takrat, ko v izrazih portretirancev občutimo negotovost, pa prevladujeta njihova samozavest in ponos. Robert Reithofer |
Nenadoma se je stemnilo
Fotografije / Fotos: Meta Krese Pesmi / Gedichte: Maruša Krese Spremna beseda / Vorwort: Daniela Kocmut Pavelhaus / Pavlova hiša, Graz, 2011 BOOSTORE
|
Venezuela, 2010
Tu ob oceanu živiva. Na pesku, med valovi. Samo drug drugega imava in zvezde na nebu. Ponoči. Tu ob morju sediva in poslušava pesem vetra. Pesem o bogokletstvu na zemlji, o vojakih na bregu, o sužnjih v čolnih, o novih zastavah, o lačnih otrocih, o materah, vklenjenih v verige, o očetih mrtvih. Tu v samoti sediva, ob nemirnih valovih, na soncu, na sledovih zločina in gledava igro tega sveta. |
From catalogue
THE WORLD AS IT IS Photography – the conscience of Slovene society The exhibited series of photographs by Jaka Adamič, Primož Bizjak, Jure Eržen, Jaka Gasar, Arne Hodalič, Manca Juvan, Borut Krajnc, Boštjan Pucelj, Matjaž Rušt and Igor Škafar place them among those photographers who use photography for a critical interpretation of everyday life in Slovenia. Although in many cases their work takes them around the world, the selection is limited to those stories that they have photographed in Slovenia. These are, in fact, times in which the expectations created by the transformation of the political system 20 years ago have, for the majority of the population, failed to become reality, and the images in the exhibition contain information that hints, if it does not indeed confirm, that widespread scepticism towards the present and, frequently, apathy and bitterness towards the future are actually justified. The context into which they have placed the photographs means that it is possible for us to see them in terms which are simultaneously personal, political, economic, dramatic, everyday and historic, while ultimately, if we are tired of searching for the essence of their meaning, they can also give us sufficient aesthetic pleasure to satisfy our need for beauty. Meta Krese Iz kataloga razstave SVET, KAKRŠEN PAČ JE Fotografija - vest slovenske družbe Razstavljeni ciklusi Jake Adamiča, Primoža Bizjaka, Jureta Eržena, Jake Gasarja, Arneta Hodaliča, Mance Juvan, Boruta Krajnca, Boštjana Puclja, Matjaža Rušta in Igorja Škafarja umeščajo avtorje med tiste fotografe, ki uporabljajo fotografijo za kritično interpretiranje vsakdanjega življenja pri nas. Čeprav marsikdo med njimi zaradi svojega dela potuje po svetu, smo se pri izboru omejili na tiste njihove zgodbe, ki so posnete v Sloveniji. So pač taki časi, da se pričakovanja, ki jih je ustvarila zamenjava političnega sistema pred 20 leti, pri večini prebivalcev niso izpolnila in razstavljene podobe nosijo informacije, ki namigujejo, če ne že potrjujejo, da so skepticizem do sedanjosti, velikokrat tudi apatija in zagrenjenost do prihodnosti, pravzaprav upravičeni. Kontekst, v katerega so umestili fotografije, nam dovoljuje, da jih je mogoče hkrati dojemati osebno, politično, ekonomsko, dramatično, vsakdanje, zgodovinsko in končno, če smo naveličani vrtanja v bistvo njihovega pomena, nam dajejo tudi dovolj estetskega veselja, da nas potešijo. Meta Krese |
THE WORLD AS IT IS Photography – the conscience of Slovene society SVET, KAKRŠEN PAČ JE Fotografija - vest slovenske družbe Kuratorica / Curator by: Meta Krese Besedilo / Text by: Meta Krese |